To je sicer objava z enomesečno zamudo, ampak ravno danes sem gledala slike na telefonu in se spomnila našega srečanja. 5 bivših po štirih mesecih spet skupaj. In vse je isto kot prej. S to razliko, da ne preživimo več vsak delovni dan 8 ur skupaj. Izbrali smo druge in nove poti.

Glavno, da so vezi ostale. Sicer pa bowlig in pivo povezujeta Nekaterim pomeni druženje razvedrilo, drugim pa morda tudi malce oddiha od družinskih obveznosti Vsekakor pa moramo ponoviti.

Kdo je že zadolžen za organizacijo??? Tokrat so lahko v nasprotni ekipi bivši, ki še vedno vztrajajo na isti lokaciji. Razpišemo pet prostih mest, na katere po kvalifikacijah uvrstijo le najboljši. Za račun pa tako ali tako vemo, kam ga pošljemo … Bo vesel

In še nagradno vprašanje: Kdo je na sliki?

Bowling

Vi sploh ne veste, koliko je meni pomenila ta proslava. Ves trud, ki ste jo vložili vanjo. Vsa ta izvirnost …

Ja, z vašo pomočjo, je šestka postala dom. In vi moja nadomestna družina, prijatelji, zaupniki, sožurerji … vse drugo kot le sosedi.

Petra, koliko solzic in smeha sva delili v zakajeni kuhinji - tako ob vinu (Barco) kot ob kavi. In do koliko zivljenskih resnic sva se prikopale …

Rafy, dragi predsednik društva podjebatorjev, naju je vezalo več, kot le osladno prijazne besede, zavite v črn humor.

Mary, Špeli - ni ga cez babji cvek. Le kdaj bomo ugotovile, kaj je boljse - z njimi ali brez njih?

Jero - ponudba za kuharja se vedno velja. Pa ceprav sem odnesla zvocnike, poskrb za to, da balkanski duh ostane v stuku.

Blaz, kdaj prides spect palacinke?

Jan, ti nenavezljivo bitje, le kdo ti bo zdaj delal konkurenco z musko?

In vsi ostali …

Uf, pa ne bomo zdaj sentimentalni. Se dobr, da vas ni tule. Ker potem bi vidl, kar na izselitveni niste. Saj pazim, da ne kaplja po tipkovnici …

Evo Petra, lahk pojes zravn

Odkar se z Barbaro družimo se je pred nami zvrstila cela paleta njenih lastnosti, katere imamo namen danes ob tej priložnosti razgaliti.

Prav v Barbarino čast je ta je v teh dneh zasedala strokovna komisija, katere sestavo pa ni potrebno razkrivati. Razpravljalo se je, kateri del Barbare je potrebno pohvaliti in najprej je vsem padla na pamet njena velikodušnost ob tem, kako širokosrčno z vsemi stanovalci deli čare balkanske glasbe. Zato jo je strokovna komisija izbrala za BALKAN DIVO ŠTUKA.

Nadalje bi izpostavili njeno vestno izpolnjevanje kuhinjskih dolžnosti. Društvo prijateljev kuhinje ji podeljuje častno značko ZLATI POMIVALEC.

Prav tako je Barbara vestno kuhala kavo svojim sostanovalcem, zato naj v imenu vseh prejme odlikovanje ZLATI KOFETKAR.

Kot pridne študentka je tekom študija izbrala tudi alternativo žuranja, in sicer tek. Še vedno sicer ne vemo, ali je hodila res na jogging, vendar ji glede na zadihanost vseeno podeljujemo naslednje priznanje AKTIVNI SENIOR.

Kot zgledni vegetarijanki ji velja tudi plaketa ZLATA PREŽVEKOVALKA.

Odkar Barbaro poznamo, nas je gotovo njen humor že marsikdaj presenetil, če prištejemo še vse pozitivne pohvale in dvigovanje morale, ji seveda veljajo naslednje besede: PODJEBATOR LETA 2008 (majku ti …).

Draga Barbara, sedaj ko odhajaš, se zavedamo, da te čakajo vseživljenski projekti, kot so služba od 8ih do 4ih, hišica, otroci in mož, ki pred hišo pere karavana … Za prvo silo naj ti bojo v tolažbo in pomoč naša darilca, ki bodo spodbudila tvojo čistilno ustvarjalnost (metlica, krtača, gobice …)

Obenem pa ti podarjamo tudi koristno gospodinjsko pomočnico, ki naj te spomni na nas.

Ob koncu našega programa naj ti še povemo, da smo veseli, ker smo te spoznali in še bolj veseli bomo, če se bomo spoznavali še naprej. Želimo ti srečno na vseh poteh, ki te čakajo, da stopiš nanje. In nikdar ne pozabi, povsod je lepo, a v bloku VI je najlepše.

Zlata prežvekovalka

Podjebator leta

Aktivni senior

Gasilska I

Gasilska II

P.S. Avtor govora je Petra, člani komisije so pa na sliki

Kot strela z jasnega te nepričakovan dogodek - ki si ga v bistvu pričakoval, vrže s tira.

Obudi bolečino. Razočaranje. Oklep okoli srca tišči.

Ko ugotoviš, da rana še ni zaceljena. Spet ponavljaš ista vprašanja in daješ iste odgovore. Občutek izdaje. Ko ne veš, kaj je hujše - izdaja ali razočaranje.

Ko veš, da imaš pred seboj slepo ulico, v katero ne smeš zaviti. Ker tam skoraj ni svetlobe. Tisto malo sonca, ki posije, je tam le zato, da prikrije črno temo.

Temo, ki bi zajela tudi tebe, če se ne obrneš stran. Posrkala bi vase tvojo svetlobo. In ko bi je zmanjkalo, be te le še zavrgla.

Veš, da moraš stran. Da tvoja svetloba ne postane senca. Da ne postaneš to, pred čemer bežiš. In k čemur te v temnih trenutkih vleče nazaj.

In zbežiš.

Kam?

Pred seboj ne moreš.

Samo pred temo.

Proti svetlobi, ki je v tebi.

Narediš oster rez.

In črna tema postane le še siva senca.

Klikni

… in se imamo prav fajn …

... Sa tobom il’ bez tebe
život teče dalje
ne osvrći se iza sebe…

… našla sam čovjeka koji moju ljubav hoće…

… on me voli, on me hoće …

Beseda je dala besedo. Sledla je se ena kava, pa sladoled … Umila sva si zobe. Se sprehodila skupaj z voziçki s prtljago po parkirisçu pred letalisçem. Ko sva prisla nazaj, so bili vsi stoli zasedeni.

Kaj pa zdaj? V bistvu sva oba vedela, kaj sledi. Neizogiben potek dogodkov. Dva mlada backpackerja, sama na letalisçu, çakata isti let … In je le presel k dejanjem. Razgrnil je armafleks in spalko, da ne bo pretrdo, çez pa je pogrnil se rjuho, da naju ne bi zeblo. In naju ni. Vse do zjutraj.

Ko sva se z nasmehom na obrazu postavila v vrsto za check-in. Ko sva se resila prtljjage, je kavalir çastil se eno kavo. Privosçila sem si se mafin - po taki noçi si je treba nabrati moçi. In tako sva zjutraj sedela na terasi, opazovala sonçni vzhod in bila vesela, da sva se spoznala. Za oba je bilo prviç. Bila sva preseneçena, kako lahko je bilo. In vesela, da lahko naslednje jutro se vedno sprosçeno klepetava in pijeva kavo skupaj.

Ko sva prispela v Porto, sva se poslovila. Z nasmehom na obrazu in iskricami v oçeh. Sledil je se krepak stisk roke in … to je to. Njega je çakala punca. Jaz pa … Jaz sem se pa itak sama podala na to potovanje. In bila vesela, da se je lepo zaçelo.

Tako da sem danes razmišljala, da se mi v tem obdobju verjetno dogajajo tudi pozitivne stvari, ki niso tako zelo osebne in jih lahko delim z drugimi (za razliko od nekaterih, nisem anonimna & bi verjetno kmalu ostala brez večine meni dragih oseb). Na tem mestu spet razmišljam, ali naj dam link na anonimnega blogerja Hmmm …

V nedeljo popoldne - ki zna bit eden izmed najbolj dolgočasnih in razvlečenih delov tedna - smo se zdolgočaseni prekladali na relaciji kuhinja - dnevna soba (ja, bodimo iskreni oz. bolj natančni - šlo je za relacijo sedežna - hladilnik). Naenkrat se nam je utrnila briljantna ideja. Gremo se turiste! In to skoraj v domačem kraju. No, ni šlo ravno za kakšno sofisticirano obliko turizma.

Šli smo na pijačo v vaško gostilno v sosednjem kraju. V takšno tipično gostilno, kjer je kelnarca mlada in vsem privlačna, ne glede na to, kako dejansko zgleda. Kjer se vsi poznajo - tu mi pride na misel uvodna špica iz Cheersa … where everybody knows your name … Kjer po radiju vrtijo ali čestitke ali pa slovenski turbofolk. Kjer misliš, da je kelnarca pozabla računat vsaj pol runde, ker je račun tako nizek. Kjer ne moreš dobit red bulla ali katerekoli druge energijske pijače, kjer nimajo Fructalovih sokov v flaškah, kjer je kava zagotovo Barcaffee … Kjer zagotovo poznaš 80 % gostov, ostale pa vsaj na videz.

In kjer ti ne uide prizor, ko kopica podeželskih fantov, ki že očitno kar dolgo sedijo za mizo & skrbijo, da ima punca kaj počet, tekmujejo, komu bo uspelo. Saj vsi poznate stereotip o kelnarcah, ane? In stereotipi pa ja vedno držijo No, ta druščina, ki je še vedno prepričana, da na podeželju, sploh če si tam domačin, ne veljajo isti zakoni, kot za preostali del države, torej se lahko brez skrbi z majavimi nogami in škilavim pogledom usedeš za volan - kaj pa teh nekaj km do doma. Pa še nedelja je. Če človk cel tedn dela, pa ja lahko vsaj v nedelo mal spije.

Da preidem k bistvu - en pripadnik (z zgoraj opisanimi lastnostmi) te druščine se je le opogumil. Suvereno je vstal od mize (sedeli so zunaj) in se malo manj suvereno primajal za šank, kjer je postal spet pogumen, ker je našel trdno oporo. Ko mu je končno uspelo, je nekaj časa stal in gledal svoj objekt občudovanja in izustil: Ka je zaj! A se boma midva kaj zmenla? No, povej! Zaka pa ne …

Boga revica za šankom, ki je vajena takšnih čustvenih izbruhov, se je potrudila in zadržala smeh. Dokler ni prišla ven, k ostali druščini. Oboževalec je pa pridno čakal pri šanku. Med drugim tudi to, da se mi spokamo. Ker ko ne bo več občinstva, bo pa bejba zihr za stvar.

Stereotipi.