Blodnje
Čutim, kot da bi imela okoli srca oklep. Debel in temen. Tišči in stiska. Strah, pomešan z bolečino. Zdi se mi, ko da je vedno večji. Kot da obsega vedno večji del mene.
Želim si, da bi lahko globoko vdihnila. In ko bi izdihnila, bi počil. Prav hromi. Imam občutek, da mi bo zmanjkalo moči.
To je del igre. Pozitivno in negativno. Z roko v roki. To pomeni, da živim. In čutim. Zmorem čutiti.
Vem, da bo vse vredu. Zaupam življenju. Energiji. Sebi. Vem, da sem močna in da zmorem. Zmorem vse, kar si želim.
Tako bolečina kot zadovoljstvo sta del mozaika, ki sestavljata mene, mojo osebnost. Sestavljata pot do tistega, kar si želim.
Oklep strahu in bolečine okrog srca se bo začel luščiti, krušiti in tanjšati. Dokler ne bo odpadel. In bo srce zabilo v pravem ritmu. In bom s pljuči polno zadihala. Zmorem. Bom.
