We are the champions
Nanj sva mislili že odkar je skopnel sneg. V soboto sva ga končno dočakali. Zavladalo je vznemirjenje. Dlani so postale potne, srčni utrip se je pospešil. Zmoreva? Ja, skupaj nama bo uspelo. In nama je. Pretekli sva polovico maratona. 21 km. Dosegli cilj. Še kakšni dve leti nazaj, sva bili prepričani, da je to nekaj nedosegljivega. Da ne zmoreva. V soboto sva dokazali, da lahko.
Razmere niso bile najboljše – vročina, sonce pa še celotna proga je bila speljana po asfaltu, kar ni bilo najbolj prijazno za kolena in gležnje. Jaz sem imela tudi težave s samim terenom, saj nisem ravno ljubiteljica ravnice. Nekje pri 13. kilometru sem imela hudo krizo. Hotela sem začeti hodit. Ampak moja draga motivatorka je to preprečila. Uporabila je vse metode – od sproščenega pogovora do resnih debat in slavnega Samo malo še zdrži, saj bo kmalu postojanka z vodo, pa boš tam malo hodila. Debate niso bile ravno iskrive, ker jaz nisem izstisnila iz sebe kaj več kot dvozložne besede.
Zadnje 3 km pa je z nama začela teč Alenka. To nas je vse tri rešilo, saj smo lahko preusmerile pozornost. V nasprotni smeri so pa tekli maratonci (ja, 42 km). In me smo ploskale njim, oni pa nam. Vzajemno spodbujanje. Ko vzpostaviš očesni stik in se nasmejiš. In dejansko čutiš, kako ti val energije preplavi telo. Neverjetno. Tako lepo.
Ko smo pritekle v cilj, smo si padle v objem. Meni so se od ponosa in od dejstva, koliko zmorem, skoraj ulile solze.
Polega tega, da sem ugotovila, koliko zmorem, se mi je zopet potrdilo dejstvo, koliko pomenijo prijatelji. In kaj lahko naredi pozitivna energija. Hvala, Martina.
In kako sem zaključila maraton?
Ko smo prišli domov, sem se sezula, vzela pivo in odšla, no, se odvlekla, po stopnicah v sobo, kjer sem se vrgla na posteljo, ga odprla in ga pol spila na dušek. Uf, kako je pa to pasalo. Ko sem skoraj predla od ugodja in v roki vrtela steklenico, sem ugotovila, da mu je približno pred dvema mesecema potekel rok trajanja. Ups. No, seveda se nisem dala motiti. Na dušek sem spraznila steklenico in skoraj v istem trenutku zaspala.






20.05.2008 ob 13:26
čestitke!

samo ni mi pa jasno, kako ti lahk poteče pivo in to za dva meseca
20.05.2008 ob 14:05
Hvala, hvala.
Ja, to tud jz ne razumem. Ponavad je tak, da pivo komi dočaka, da se shladi. Pač niso ravno pivska družina.
20.05.2008 ob 14:09
plosim, plosim

tisti družini pa moreš povedat, da se jim lahko žabe zaredijo
29.05.2008 ob 09:11
congrats!!!
29.05.2008 ob 11:06
tnx